Čas koronavirusa Covid-19 me je spodbudil k razmišljanju, kako hitro lahko zunanje okoliščine spremenijo življenje oziroma potek le-tega. Ko mi je bil odvzet ustaljen dnevni urnik in rutina delovnega časa, preživetega v službi, ter prostega časa ob popoldnevih in vikendih, ki sem ga bila navajena, se je moja cona udobja, v kateri sem varno sedela, precej zamajala. Brez urnika in rutine, ki me je poganjala naprej in naprej, sem nenadoma obstala v nekakšnem časovnem vakumu. Ali torej jaz upravljam s časom ali čas z mano?
V kratkem in uporabnem webinarju vas želim spodbuditi k razmišljanju o času − glavni sestavini našega življenja. Ugotovila sem namreč, da obstaja čas, ki ga kaže ura in ga določa dnevni urnik, ter psihološki čas, ki ga v naših mislih ustvarjamo sami.
Psihološki čas je čas, ki ga ustvarjamo z našimi mislimi na preteklost in prihodnost, v obliki spominov in doživetij, ki smo jih preživeli, ter projekcij naših misli v prihodnost.
Negotovost je stalna spremljevalka današnjega časa in zato nas še posebej vabi k življenju v preteklosti ali prihodnosti. Hitro postanemo ujetniki psihološkega časa. Kako se izogniti pasti psihološkega časa? Kako obvladovati svoj čas in ga uspešno in učinkovito uporabljati kot orodje za uspeh in zadovoljstvo? Prisluhnite uporabnim nasvetom.
Kako učinkovito gospodariti s svojim časom
Kronološki čas je zunanji, linearni čas, ki ga merimo z uro − torej ure, minute, dnevi, je čas, po katerem se ravnamo v svoji dnevni rutini in s pomočjo katerega planiramo svoje življenje. Psihološki čas pa je čas, ki ga ustvarjamo s svojim umom. Gre torej za subjektivno, osebno doživljanje časa, ki je povezano z intenzivnostjo doživljanja življenjskih situacij v preteklosti in s projekcijo dogodkov v mislih, povezanih z prihodnostjo. Npr. ko čakamo v vrsti v trgovini, ali kadar nam je dolgčas, se nam vsaka minuta vleče kot ura in to je psihološki čas, ali pa npr. tritedenske počitnice minejo kot malo podaljšan vikend. Čas torej ne določa vedno enako trajajoča ura ali minuta, ampak naše doživljanje le tega.
Če smo ujeti v past psihološkega časa, pogostokrat živimo v preteklosti, ko je naš um ujet v spomine na preteklost, v misli, povezane z občutki krivde, obžalovanjem, zamerami, žalostjo, zagrenjenostjo, kar so vse oblike neodpuščanja.
Druga past psihološkega časa je življenje, ki ga kreiramo z mislimi na prihodnost, misli so povezane z občutki napetosti, tesnobe, stresom in s skrbmi, kar so vse oblike strahu. Ob neuspešnem obvladovanju časa nam vedno uhaja sedanjost, ki je edina realna, postanemo neučinkoviti, zagrenjeni in nezadovoljni. Pogosto se pojavijo psihosomatske bolezni.
Življenje v preteklosti in nenehno pehanje in čakanje na srečo v prihodnosti je neučinkovito in izvor trpljenja. Da se temu učinkovito izognemo, moramo upoštevati, da je čas, ki ga meri ura, čas, ki se pretaka skozi sedanjost, skozi vedno nov trenutek v sedanjosti. Učinkovito ravnanje s svojim časom pomeni živeti polno v sedanjosti in uporabljati čas, ki ga meri ura, kot orodje za kreacijo življenja, ki ga želimo. Življenje namreč kreiramo z mislimi, pri čemer je misel elektro polje, čustva, povezana z mislimi, pa magnetno polje. Ustvarjamo torej elektromagnetno polje, ki se združuje po čisto fizikalnem principu s podobnimi mislimi, ljudmi, življenjskimi situacijami. Ključ do učinkovitega gospodarjenja s časom je torej naše zavedanje, kaj si želimo, nek zamišljen cilj, ki ga kreiramo vedno znova in znova v sedanjem trenutku, v sedanjosti
Dodajte vašo oceno.
Za oceno tečaja morate biti prijavljeni prijava
Povezani tečaji
Osebna rast
Osebna rast
Osebna rast